O psihoterapiji (1. del)

Psihoterapija JE ...

način pomoči ljudem, da premagajo stres, čustvene zaplete, medosebne težave ali moteče navade. Kadar gre za duševne bolezni (na primer depresija, tesnobne motnje), je priporočljivo, da klient sočasno jemlje zdravila.  

Psihoterapija NI ...

razpravljanje o vsakodnevnih težavah, kot to počnemo v družini in s prijatelji. Ti vam pomagajo, da se po pogovoru večinoma z njimi počutite bolje ali vam dajo kakšen koristen nasvet,  vendar gre pri psihoterapiji za veliko več kot zgolj pogovor o težavah.  Svojci in prijatelji vam kljub najboljšim namenom vedno ne zmorejo pomagati ker so tudi sami čustveno vpleteni, kadar gre za vas in vaše težave. 

Za razliko od prijateljev so psihoterapevti ...

1) Usposobljeni za to, da razumejo vaše sporočanje - katere besede in kako jih uporabljate ter katerih ne uporabljate v vašem govoru;  pozorni so na vašo govorico telesa in glasu, da bi v polnosti razumeli vaša sporočila.  

2) Vedo, kakšna vprašanja postavljati; lahko vam zastavljajo vprašanja, ki vam jih v življenju ni še nihče zastavil in vas s tem spodbujajo k bolj poglobljenem razmisleku o sebi. 

3) Strokovno so podkovani v prepoznavanju simptomov različnih duševnih bolezni in jim težave, ki se dogajajo ljudem v vsakodnevnem življenju niso tuje.  

  

Pomembna sestavine profesionalnega psihoterapevtskega odnosa so načela, struktura in tehnika.

To pomeni strogo zaupnost med terapevtom in klientom, vnaprej načrtovana terapevtska ura, in pristopi, ki kar se da najbolje pomagajo terapevtu začutiti klientovo stisko in mu pomagajo pomagati. 

VIR: http://www.freedomcentercounseling.org/therapy-parent-family-services/therapy-individual-parent-group/