Medtem ko posodabljam zamrl blog (odprla sem ga kot študentka leta 2006 in nekako pozabila na to), se vseskozi sprašujem ...
Kaj lahko ponudim 8 let kasneje, zdaj ko so študentska leta že skoraj povsem za mano?
Moje videnje različnih življenjskih prelomnic, stresnih dogodkov in osebnih/duševnih stisk (na primer ločevanje od dolgoletnega partnerja) v kombinaciji s psihoterapevtskimi dognanji, predvsem sistemsko relacijskimi (to je tistimi, ki veliko dajo na to, da nas izrazito pomembno zaznamuje naša družina in da marsikaj lahko na sebi naredimo, če se tega v polnosti zavemo in začutimo)
Kaj lahko naredim, da bo v vsej tej paleti blogov, tržno naravnanih spletnih strani in znanosti opažen tudi moj skromni kotiček ? Torej kako pritegniti bralce k branju prispevkov s tematikami, ki se nanašajo na dileme, stiske in težave, s katerimi se ljudje soočajo na svoji življenjski poti?
Verjetno ne dosti več kot to, da objavljam ne predolge, ne prekratke vsebine, ki so berljive predvsem pa aktualne in jih imajo bralci možnosti tudi komentirat, jim oporekat ali kako drugače prispevat s svojim mnenje.
Zakaj še blog?
Psihoterapija "pomeni zdravljenje s pogovorom, s ciljem premagovanja različnih težav in boljšega poznavanja sebe. Psihoterapevt je usposobljen, da nam pomaga začutiti in primerno izraziti svoja čustva, spremeniti manj funkcionalna vedenja, reševati težave ali naučiti se, kako obvladati čustva kot so stres, tesnoba, žalovanje, strah, žalost in druga čustva" (Wikipedia). To je nekaj, s čimer se želim ukvarjati profesionalno in jo na svoj način predstaviti bralcem. Seveda pa sama psihoterapija ni izvedljiva zgolj s pisanjem vprašanj in branjem odgovorov, nujno zahteva oseben kontakt, to je glas nekoga, ki osebo v stiski pomiri. Bolj kot same psihoterapije se bomo tu dotaknili svetovanja. Ljudje v stiskah najraje poiščejo nasvet pri ljudeh, ki jim zaupajo in imajo iskrene namene pomagat človeku v stiski, da bi se počutil bolje in da bi našel tisto najboljšo rešitev zase. Seveda pa to, kar pomaga nam, ni nujno, da bo pomagalo tudi drugemu, zato so bolj kot nasveti pomembna pravilno zastavljena, "dobra" vprašanja. Slednja so tista, ki spodbudijo drugega k temu, da najde lastne rešitve in na koncu tistih klasičnih nasvetov niti ne potrebuje. Vsekakor bom svoje misli in razglabljanja podkrepila z literaturo iz člankov in knjig za samopomoč. Nekateri zanje radi uporabljajo izraz biblioterapija in menijo, da gre za pop psihologijo, ki daje "instant" recepte za srečno življenje in nove zgodbe. Menim, da ne gre "metati vse knjige v isti koš", zato se bom skušala opirati na takšne, ki bodo bralcem tako ali drugače v izziv in v premislek. Sem pa tja bom tudi kakšno priporočila:)
Pa začnimo ...
