»Prasec« na delovnem mestu

»Ura je sedem, že spet nemiren spanec … Počutim se, kot bi me povozil vlak in spet moram tja … v firmo. Ko bi vsaj zbolel, ko bi vsaj za danes bil prikrajšan za šefove vdore v mojo pisarno, njegove direktne pripombe, naj raje gospodinjim, da nisem zrel za posel. Me bo morda ponovno nadrl, ker podjetje, s katerim sodelujemo, še ni odgovorilo na ponudbo … Bom spet koš za smeti, kot je to na dnevnem redu, večkrat tedensko … Nikoli ne vem, s čim mi bo začinil 'dobro jutro'«.

Naše odraslo življenje bi lahko razdelili na tri, približno enako velike etape: spanje; služba; prosti čas. Tretjina našega življenja – pri nekaterih celo večjih del – je torej osnovana na opravljanju poklica, za katerega smo se načeloma usposobili in še kako pomembno je, da se pri delu počutimo učinkoviti in, če imamo srečo, tudi zadovoljni z odnosi s sodelavci.  Slednji pa niso vedno prijazni in takšni, kot si jih zamišljamo, preden nastopimo z novim delovnim mestom. Še več, velikokrat nas slabi odnosi na delovnem mestu pripeljejo do te tega, da načenjajo tako naš spanec kot tudi odnose v družini in prostem času - to je tisti dve etapi, ki nam v življenju poleg službe še preostaneta.

Če ne spadamo v kategorijo nezadovoljnih uslužbencev, ki na delovnem mestu neprestano doživljajo stres in čustveno bolečino, morda lahko še preverimo, ali se najdemo v kategoriji ljudi, ki se niti najmanj ne ozira na čustva drugih na delu in se občasno ali pa kar redno obnaša kot »prasci«. Opomba: Izraz je vzet iz knjige »Ni prostora za prasce« avtorja Roberta I. Suttona, ki jo, tako žrtvam na delovnem mestu kot tudi potrjenim (rednim) prascem zelo priporočam v branje.

Vir: http://energyhealersteve.com/the-best-anger-management-technique/

Zavedati se moramo, da se vsi občasno obnašamo kot prasci. Pa vendar se od potrjenih prascev, to je tistih, ki se prašičje obnašajo pretežni del svojega delovnega časa, razlikujemo po tem, da se tega zavedamo in pogosto dejanje, ki je nekoga prizadelo, obžalujemo, se zanj opravičimo. 

Potrjeni prasec pa se vede kot prasec, kadar:

-          Večino delovnega časa smeši svoje sodelavce in predvsem podrejene sodelavce, jih ponižuje, kaznuje s »tihimi dnevi« in žaljivkami ter jim jasno da vedeti, da so nesposobni, njihova mnenja pa neumna.

-          Pridobi na moči, to je napreduje na delovnem mestu in si lasti za vse zasluge za uspeh na nekem projektu. Takrat se pokaže v vsem svojem »roza siju«.

-          Se vede, kot da pravila, ki veljajo za »navadne« ljudi, zanj ne veljajo.

Ne pozabite, da imajo negativne interakcije s prasci petkrat močnejši vpliv na vaše razpoloženje kot pozitivne. Zato je treba veliko dobrih ljudi, da se popravi škoda, ki jo naredi nekaj poniževalnih kretenov.

V kakšnih iluzijah je prasec in kako utemeljuje svoje vedenje?

ILUZIJA: Moje podjetje je uspešno, ker z ljudmi ravnam kot z živalmi.

RESNICA: Vi in vaša organizacija ste uspešni navkljub temu, in ne zaradi tega, ker vi ponižujete vse po vrsti. Motite se, ko uspeh pripisujete svojim umazanim taktikam, saj s svojim poniževanjem v resnici spodkopavate uspešnost.

ILUZIJA: Organizacija je uspešna, ker imam moč.

RESNICA: Svoje uspešno grabljenje moči zamenjujete za organizacijski uspeh. Spretnosti, s katerimi ste si pridobili vpliven položaj, se razlikujejo in so pogosto celo popolno nasprotje spretnostim, ki jih potrebujete, da bi dobro opravili svoje delo.

ILUZIJA: Zdaj, ko imam moč, prihajajo samo dobre novice.

RESNICA: Novice so slabe, toda ljudje vam prinašajo samo dobre novice. Zaradi vaše taktike »ubij glasnika slabe novice« se vam ljudje bojijo sporočati slabe novice, saj jih boste obtoževali in jih ponižali. Zato mislite, da je vse v najlepšem redu, čeprav je težav veliko.

ILUZIJA: Ljudje ubogajo.

RESNICA: Kadar ste v bližini, se ljudje pretvarjajo. Ko jih opazujete, iz strahu počnejo »prave« stvari. Takoj ko odnesete pete, se vrnejo k manj učinkovitemu ali povsem razdiralnemu vedenju – ki ga ne vidite.

ILUZIJA: Ljudje delajo za uspeh podjetja.

RESNICA: Ljudje delajo, da bi se izognili vašemu gnevu, in ne zato, da bi naredili tisto, kar je najbolje za organizacijo. Edini zaposleni, ki so sposobni preživeti vaš stil vodenja, vso svojo energijo porabijo za to, da se izognejo obtoževanju, in ne zato, da bi reševali težave.

ILUZIJA: Ljudi je treba samo dobro plačati in bodo uspešni pri delu.

RESNICA: Plačujete »davek na prasca« pa tega ne veste. Tak kreten ste, da so ljudje pripravljeni delati za vas ali vaše podjetje samo, če jim plačujete po višji ceni.

ILUZIJA: Zaposleni se z mojim načinom vodenja strinjajo, saj mu ne nasprotujejo.

Vaši sovražniki (za zdaj) molčijo, toda seznam je vsak dan daljši. S poniževanjem si vsak dan pridobivate nove sovražnike. Vaši sovražniki morda še nimajo moči, da bi vas uničili, a so potrpežljivi in samo čakajo, da vas bodo spodnesli.

Žalostna resnica je, da se vedenje v slogu prasca občasno zares splača. Če spustimo z vajeti svojega notranjega kretena, si lahko pridobimo moč, premagamo tekmece, spodbudimo ljudi, da iz strahu dosegajo boljše rezultate, in spravimo k pameti butce in nesposobneže. Čeprav večina situacij zahteva mešanico tekmovalnosti in sodelovanja, je ključ do uspešnega sodelovanja in »zmage« podjetja ali organizacije, v kateri smo zaposleni, da se najprej osredotočimo na vidik »če nihče ne izgubi smo vsi zmagovalci«. Pomembno je, kot pravi Karl Weick z Univerze v Michiganu , da  »Zagovarjamo svoje stališče, kot da bi imeli prav in poslušamo, kot da bi se motili« … (Sutton, 2012, str. 85). Seveda obstajajo tudi zelo uspešni prasci, vendar ni treba biti kreten, da si zgradiš uspešno kariero ali vodiš uspešno organizacijo.

VIR: Sutton, R. I. (2012): Ni prostora za prasce - Kako ustvariti civilizirano delovno okolje in preživeti v takem, ki to ni, Ljubljana: Mladinska knjiga.